Cerkev svetega Jakoba Velikega
Ta cerkev sega v 13. stoletje in je bila prvotna sestavina minoritskega samostana, zgrajenega tukaj. Ena najzgodnejših zabeleženih uporab stavbe je bila kot lokacija za pogostitev ob kronanju kralja Janeza Luksemburškega, kar kaže, da je bila ta stavba že vrsto let prežeta z zgodovino. V svojem življenju je bil žrtev treh ločenih požarov, ki so posledično zahtevali veliko obnovo. Današnja stavba je plod dela tistih v 17. stoletju , ko je bil zadnji požar.
Zunanjost cerkve jemlje dih, notranjost pa je tista, ki jemlje dih. Razporeditev tribunske galerije nad stranskimi ladjami – vse razdeljeno z marmornimi pilastri – je preprosto osupljiva. Skulpture, ki jih najdemo tukaj, so prav tako neverjetne, med katerimi je morda najbolj impresivna skulptura z imenom »Pietr«, ki sega okoli leta 1500 in se nahaja pri glavnem oltarju. Veliko je tudi slik – na primer »Mučeništvo in poveličevanje sv. Jakoba«. V stavbi je tudi veliko število slik umetnika Petra Brandla.
En grozljiv vidik te cerkve je mogoče najti, ki visi levo od vhoda v cerkev – odrezana roka. To velja za roko človeka, ki so ga ujeli pri poskusu ukrasti dragocen artefakt iz cerkve in ki mu je, ko so ga ujeli, roko odrezal praški ceh mesarjev, ki je cerkev zaščitil.
Ena največjih znamenitosti te cerkve je grob nekdanjega češkega kanclerja Vratislava iz Mitrovice. Izdelano zasnovo je ustvaril Jan Bernard Fischer iz Erlacha in je trajen dokaz njegove spretnosti. Krožijo govorice, da so ob odprtju grobnice našli truplo, ki je sedelo in očitno zaman poskušalo izvleči iz grobnice. Druga glavna znamenitost je kip Device Marije iz 15. stoletja, ki ga najdemo na glavnem oltarju.
Akustika v cerkvi je svetovno znana, zato se v njej vsako leto priredi več koncertov. Akustika pravzaprav pomeni, da so baročne orgle iz leta 1702 na popolnem mestu za prikaz svojega zvoka. Tudi dekoracija v cerkvi je nekaj za ogled, večino pa je ustvaril Italijan Ottavio Mosto. Vsebuje 21 različnih oltarjev, glavna točka fokusa pa je veličasten kip svetega Jakoba.
Cerkev trenutno pripada rimskokatoliški cerkvi, leta 1974 pa jo je takratni papež papež Pavel VI. dvignil na nivo manjše bazilike (bazilika sv. Jakoba).
Naslov: Malá Štupartská 635/6, staro mestno jedro; Odprto : vsak dan od 9.30 do 12.00, od 14.00 do 16.00. Vstop med mašo ali orgelskimi koncerti ni dovoljen; Spletno mesto : www.minorite.cz
Zgodovina
Cerkev je bila zgrajena v času vladavine kralja Vaclava I. Prvotna cerkev (Bazilika sv. Jakuba) je bila sicer uničena, vendar jo je leta 1319 v gotskem slogu obnovil češki kralj Janez. Vendar je bil projekt dokončan šele leta 1374 s strani cesarja Karla IV. Postala je ena najpomembnejših kraljevih cerkva v mestu in je bila pogosto uporabljena za kraljeve pogrebe, vključno s kraljem Karlom IV in cesarjem Maksimilijanom II leta 1577.
Leta 1689 je cerkev ponovno uničil požar in je bila obnovljena, vendar tokrat v baročnem slogu. Arhitekt za to je bil Jan Simon Panek. Čeprav so se dela začela leta 1689, so notranjost cerkve dokončali šele leta 1739, zunanjost pa je bila dokončana leta 1702. Prvotni tloris je ostal, gotski elementi cerkve so bili odstranjeni. Ohranjeno pa je tudi nekaj obzidja iz 14. stoletja.