Vyšehrad

Trdnjava Vyšehrad omogoča popoln popoldanski pobeg stran od človeške gneče mestnega središča: na njenem pokopališču so ostanki češke umetniške elite; obzidje ponuja čudovit razgled na reko; pod trdnjavo pa je več zanimivih primerov češke kubistične arhitekture.

Vyšehrad je bil ustanovljen nekje v 10. stoletju, nedvomno pozneje, kot je bil ustanovljen Praški grad , stoletja pa je ostal tudi v položaju, ki je bil podrejen Praškemu gradu. To morda drži, razen v letih 1061-1092, ko je bil Vyšehrad rezidenca Vratislava II., prvotno kneza, pozneje prvega češkega kralja, ki je grad dal obnoviti in narediti iz kamna ter tam postavil cerkveno kapelo. Njen pomen je nato upadel. Kasneje je Karel IV dal Vyšehrad rekonstruirati in spremeniti v kamnito utrdbo v povezavi z novozgrajeno utrdbo celotne Prage. Toda tako kot v drugih krajih na Češkem je na življenje gradu negativno vplivalo obdobje husitov, ko so ga oblegali, izropali in deloma porušili. Leta 1650 so ponovno zgradili novo opečno baročno obzidje v zvezi z utrjevanjem celotne Prage po načrtih italijanskih arhitektov. Grad je ponovno služil kot utrdba do leta 1911, ko je bila utrdba ukinjena. Leta 1883 je bil kot okrožje VI priključen Pragi. Vyšehrad je opazen kraj, čeprav le zaradi slovesa najstarejše rezidence čeških knezov, Libuš in prvih članov Přemyslove dinastije in zato, ker so tam pokopane ugledne narodne osebnosti.

Pokopališče Vyšehrad

Na pokopališču Vyšehrad in v grobnici Slavín je pokopanih več kot 600 pomembnih osebnosti iz češke zgodovine.

Višegradski kazemati

Kazemati iz leta 1742 so ozki, z opeko obloženi, 2 m visoki podzemni prehodi, ki vodijo do ogromnega 330 m2 prostora, ki je nekoč služil kot zbirališče vojakov.

Potovanje po Vyšehradu

Vyšehrad je enostavno in hitro dosegljiv iz centra mesta s podzemno linijo C do postaje Vyšehrad. Od tam je približno 10 minut hoje do glavnih vrat Vyšehrada.