Dejvice in Bubeneč

Dejvice ležijo severno od Hradčanov in samega Praškega gradu. V referencah je bil omenjen že leta 1088 in je dolgo ohranil svoj podeželski značaj. Kmetijska dvorišča je nadomestilo stanovanjsko predmestje. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je tu nastala stanovanjska kolonija Baba vila. Organiziran je bil po regulativnem projektu Pavla Janáka. Zakladi funkcionalistične arhitekture izvirajo iz cele parade najvidnejših arhitektov prve republike (J. Gočár, J. Krejcar, A. Beneš, J. Gillar in drugi). Bubeneč meji na Dejvice na vzhodu. Od tod se razprostira kraljevi rezervat za divjad Stromovka. Janez Luksemburški ga je leta 1320 uporabljal kot rezervat. Rudolf II. je na začetku 17. stoletja tu dal zgraditi ribnike in galerije. Od leta 1804 ga je podregent grof Chotek omogočil javnosti, Jiří Fischer pa je lovski grad Vladislava Jagiellona in Rudolfa II. preuredil v neogotski podregentski poletni grad. Po letu 1845 se je rezervat začel preoblikovati v angleški park. Danes je ta romantična oaza zaščiten naravni spomenik. Praško razstavišče (Výstaviště Praha) meji na Stromovko na vzhodu. Od konca 19. stoletja so ti prostori služili kot lokacija za razstave in sejme ter kot zabavišče. Sem so preselili znameniti Matejev sejem, najdemo pa tudi pokrit bazen, stadione, gledališča, kinodvorane, lapidarij Narodnega muzeja in številne druge športne in zabavne znamenitosti. Omembe vredne so lokalne strukture, ki so nastale za jubilejno razstavo leta 1891. Kombinacija zgodovinskega sloga železa in stekla je zanimiv prikaz umetnosti 19. stoletja. Po drugi strani pa je za jubilejno razstavo 1991 prenovljena Křižíkova fontana sodobna stvaritev.