Vyšehrad Tour
Vyšehrad ponuja obiskovalcem Prage prijeten, sproščen sprehod, ki traja približno dve do tri ure. Čeprav se nahaja v bližini centra mesta, boste v mirnem okolju izven prometa. Zaradi svoje lege na višji skali tik nad reko Vltava ponuja čudovite panoramske poglede na del Prage.
Vyšehrad, včasih imenovan tudi “drugi praški grad”, je še en izmed lepih gradov Češke republike in je bil zgrajen v 10. stoletju na hribu nad reko Vltava. Znotraj gradu se nahaja cerkev sv. Pavla in sv. Petra ter pokopališče Vyšehrad, kjer so posmrtni ostanki številnih znanih osebnosti iz češke zgodovine.
1. S terase pred Kulturno palačo gledamo na strehe hiš v dolini Nusle. Za njimi se dviga zgornji del Nové Město (Novo mesto). Jasno vidimo njegove srednjeveške kamnite utrdbe, ki so prvotno segale vse do Vyšehrada in del baročnih zidanih utrdb. Nad dolino prevladujeta pogled na dve novi mestni cerkvi – na desni cerkev Marije Marije v Karlovcu in na levi cerkev sv. Apolinerja.
2. Po ulici Na Bučance se približamo ogromni, zidani utrdbi Vyšehrad. Vendar to še ni dejanska trdnjava, temveč štrleče utrdbe. (Vyšehrad stoji s strmimi pečinami na treh straneh. Le tam, kjer stojimo, je tla ravna, zato mora biti trdnjava na zahodu zaščitena z dvojnimi zidovi.) Gremo skozi Táborská Brána (Tabor Gate), da vstopimo v ulico V pevnosti, ozek rt, kjer bi vsak napadalec predstavljal dobro tarčo. Pridemo do ostankov gotskih vrat iz časa Karla IV. – imenovana so špička (ostra konica) in so bila ena najbolj razkošnih vrat. Manjša kopija stoji v Petřínu, kjer je zrcalni labirint. Gotski zid se razteza od vrat, viden pa je vhod v trdnjavski kazamat, ki so ga leta 1742 zgradili Francozi. Končno se sprehodimo do glavnih utrdb Vyšehrada, ki se na obeh straneh poti odpirajo v zvezdasto formacijo. Navzkrižni ogenj branilcev zahvaljujoč temu sistemu zlahka pokrije vsak napadalec na tej ozki poti.
3. Za razkošnimi Leopoldovimi vrati, zgrajenimi leta 1670, stoji romanska rotunda sv. Martina, najstarejša ohranjena stavba v Višehradu. Izvira iz časa kralja Vratislava II. po letu 1070. V 15. stoletju je stala rotunda v središču mesta Vyšehrad. V njegovi bližini je bila glavna tržnica z mestno hišo. Po ustanovitvi trdnjave Vyšehrad je bila uporabljena kot smodnišnica in kasneje kot shramba. Leta 1878 je bila obnovljena. Z gomile nad rotondo je zanimiv razgled na Prago z Novim mestom spredaj. Vendar pa bomo zavili levo preko ulice K Rotundě. Na levi stoji neogotska zgradba Nového děkanství (Nova dekanija) [št. 1100/10], okrašena z emblemom kapitularije Vyšehrad – prekrižanimi ključi.
4. Na desni strani poti opazimo tri odlomke velikega stebra, vzidanega v obliki piramide. Morda bi lahko šlo za časovnomerni steber iz davnih časov in morda celo zaznamoval pogansko kultno mesto. Imenuje se Čertův sloup (Hudičev steber), o njem pa pripovedujejo naslednjo zgodbo: eden od višegradskih kanonikov je podlegel hazardiranju. Da bi poplačal svoje dolgove, je s hudičem Zardanom sklenil stavo, da bo končal s sveto mašo, preden bo hudič prinesel Vyšehradu steber iz cerkve sv. Petra in Pavla v Rimu. Hudič je seveda goljufal in zgrabil steber iz bližnje cerkve – Santa Maria in Trastevere (v čigar kolonadi do danes manjka en steber). Zaradi tega ga je sveti Peter nekajkrat vrgel v morje, tako da je Zardan prišel do cerkve točno ob koncu maše. Jezen je vrgel steber na streho cerkve sv. Petra in Pavla, dokler ni padel v ladjo, kjer je ostal dolgo. Resnico legende so vztrajno branili. Leta 1861 je župnik v Visehradu zapisal te nedvoumne besede: »Hudič je prinesel steber iz Rima in ni mogoče govoriti ali verjeti drugače. Zardan, ki ga je nosil, ga je moral poznati bolje kot kdorkoli.”
5. Na križišču pri granitni plošči z vklesanim načrtom trdnjave Vyšehrad zavijemo levo do mesta, kjer je nekoč stala romanska bazilika sv. Vavrinca (Sv. Lovrenca), zgrajena v drugi polovici 11. stoletja. V husitskih vojnah je bila poškodovana, kasneje pa hiša Staré děkanství (Stare dekanije) [št. 14/1] je bila zgrajena na njenem mestu. Tudi tukaj je bila včasih Boleslavova kovnica. Temelji bazilike so odprti za javnost.
6. Nadaljujemo do zemeljskih utrdb. Tokrat se odpre pogled na druge dele Prage – Pankrác, Michle in Podolí. V daljavi vidimo ogromno stavbo Televizijskega centra v Kavči horyju. Po legendi je prav s tega mesta močni mož Bivoj nesel zlobnega divjega prašiča vse do Vyšehrada.
7. Zdaj pridemo do razgledne terase nad Vltavo, od koder se odpira dolg razgled po dolini reke. Tu stojimo tam, kjer legenda pravi, da je pogumni Horymír s svojim konjem Šemíkom skočil v Vltavo.
8. Ogromna pečina Vyšehrad nad reko je že dolgo porajala legendo, podobno tisti o Blaníku, kjer speči vitezi čakajo na čas, ko jih češki narod najbolj potrebuje. Na skali so ostanki gotskega stražarskega stolpa, imenovanega Libuševa kopel. Praški Nemci so, da bi spodkopali dostojanstvo princese Libuše, promovirali legendo, da se je tu kopala s svojimi ljubimci in jih nato vrgli s pečine.
9. S terase se spustimo do mesta, kjer je stala knežja in kraljeva palača. Na levi strani je lesen vodnjak z vitlom, do katerega je bil leta 1140 speljan najstarejši praški vodovod. Izšlo je iz 4 km oddaljenega vodnjaka Jezerka v Michleju. Sprehodimo se po parkovnih vrtovih z Myslbekovimi kipi, ustvarjenimi na teme iz starih čeških legend. Obstajajo dvojni kipi Lumírja in Songa, Ctirada in Šárke, Záboja in Slavoja ter Přemysla in Libuše. Najprej so stali na mostu Palacký, vendar so bili februarja 1945 poškodovani v bombardiranju, nato pa so bili pomotoma premeščeni v Vyšehrad.
10. Cerkev svetega Petra in Pavla. Stojimo pred kapitularno cerkvijo sv. Petra in Pavla (Kostel sv. Petra a Pavla). Prvotno romanska cerkev, ki sta jo v zadnjem stoletju večkrat prezidala Josef Mocker in František Mikš v neogotskem slogu. V notranjosti cerkve je romanska kamnita grobnica svetega Longina in lepa srednjeveška slika Device Marije Dešťove (Device Marije dežja) iz leta 1350. Na levi strani cerkve si lahko ogledamo legendarno višegradsko pokopališče, ustanovljeno leta 1860 na pobudo višegradskega župnika Václava Štulca. Danes je na pokopališču pokopanih več kot 600 uglednih osebnosti češkega naroda. Po ogledu se lahko sprehodimo po pokopališkem zidu v Štulcovy Sady (Štulčevi vrtovi), ki jih krasi baročni konjeniški kip sv. Vaclava avtorja Jana Jiříja Bendla, ki je najprej stal na Trgu sv. Vaclava, leta 1879 pa je bil prenesen v Vyšehrad.
11. Od kipa sv. Vaclava se spustimo do Opeke ali Chotkove Bráne (Chotek Gate), zgrajene med letoma 1841 in 1842 v neoklasicističnem slogu. Tu se zapustimo iz Vyšehrada.
Kako priti do Vyšehrada?
Iz centra je enostavno in hitro dostopen z metro linijo ‘C’ do postaje ‘Vyšehrad’ (dve postaji od Narodnega muzeja). Od tam je približno 10 minut hoje do glavnih vrat Vyšehrada. Ogled kompleksa traja približno 2 ali 3 ure.
