Premagati jezikovno oviro

Čeprav mnogi domnevajo drugače, jezikovna ovira na Češkem ni nič večja kot v kateri koli drugi evropski državi – pravzaprav je v večini čeških mest lažje komunicirati kot v Španiji ali Italiji. Ko je leta 1989 padla železna zavesa, v državi ni bilo veliko govorcev angleškega jezika, a temu ni več tako. Večina čeških delavcev v turistični industriji zdaj govori angleško, tako kot skoraj vsi mlajši Čehi.

Kot vsaka neangleška država pa tudi vsi ne znajo govoriti angleško, kar lahko povzroči težave pri komunikaciji. Najverjetneje se to zgodi, ko srečate nekoga, starejšega od 40 let, ki dela kot uradnik ali v službi za stranke. Ne pričakujte, da vas bodo ljudje razumeli, in če ne, si omislite druge načine, kako izraziti vašo misel. Na primer, če kupujete vozovnico za vlak, preprosto zapišite cilj, kamor želite iti, in čas na kos papirja. Tudi, če slučajno govorite nemško, bi to lahko bilo prav, zlasti na jugu, saj je tukaj veliko avstrijskih turistov.

V Pragi se je enostavno spraviti v angleščino ali nemščino, sicer se bodo starejše generacije še vedno spominjale ruščine iz časa, ko se je bilo obvezno učiti. Toda z iskrenim “Dobrý den” ne morete zgrešiti[doh-bree den] (“Zdravo!”). Če želite reči “hvala”, recite “děkuji”[dyeh-koo-yi] .

slovanski jezik

Češki jezik je del slovanskih jezikov in je zato tesno soroden jezikom Slovaške in Poljske ter drugih držav. Najtežja stvar pri katerem koli slovanskem jeziku je običajno izgovorjava besed. Pravzaprav jih je včasih tako težko izgovoriti, da sta prva krščanska misijonarja Ciril in Metod prišla v vzhodno Evropo. Izumili so popolnoma novo abecedo, ki je vključevala različne slovanske zvoke. To se imenuje cirilica in se še vedno uporablja v državah, kot sta Srbija in Rusija.

Rimska abeceda

Češka zdaj ni več uporabljala cirilice, temveč je uporabljala latinico – isto abecedo, ki jo uporablja večina sveta. Še vedno obstaja veliko diakritičnih znakov – oznak nad besedami in črkami –, ki vodijo do veliko različnih zvokov. Akutni naglas (á, é, í, ó, ú, ý) pomeni, da se zadržite na tem samoglasniku; ne označuje poudarka, ki pade na prvi zlog. Črka c vedno zveni kot “ts” (kot v “mačke”). Zaradi majhnega naglasa (háček) nad č, š ali ž zveni kot “ch”, “sh” ali “zh” (kot v “prosti čas”). Zaradi majhnega naglasa nad ě zveni kot “ja”.

Črka Ř

Češki jezik ima en zvok, ki ga ne najdemo v nobenem drugem jeziku na svetu, in to predstavlja črka ř (kot v “Dokořán”). Ta zvok je kot križanec med “zh” in zavite “r”. Druga potencialno težavna črka je ň, ki se v kanjonu izgovarja kot “ny”. Te je pogosto težko rešiti, zato je sprejemljivo, da jih tujci preprosto zamenjajo z zvoki “r” ali “n”.